<< Mutinus elegans, lepi klinček | Gobe | Mycena abramsii, zgodnja čeladica >>
Mutínus ravenélii (Berk. & M.A. Curtis) E. Fisch. (1888)
Rod: Mutinus - klinčki
ZNAČILNOST: trosnjak je poimenovan po botaniku Henryju W. Ravenelu, ki ga je prvi preučil, pojavi se najprej kot jajcu podobna kroglica, ki nato med rastjo predre ovojnico ter se s staranjem pokončno dvigne v višino, je bolj čokat in ima v primerjavi z betom krajši klobuk kot podobne vrste klinčkov.
KLOBUK: 4-17 cm visok in do 1.5 cm debel trosnjak je vitke in visoke konstitucije, najprej kot nezrel trosnjak zraste iz podgobja kot jajcu podobna kroglica višine do 2 cm in debeline do 1.5 cm z zametkom gobe v notranjosti, nato med rastjo trosnjak predre belo ali tudi rožnato do vijoličasto ovojnico ter se dvigne pokončno, je koničast in na vrhu otekel ter ima tam luknjico, klobuk in bet sta po višini zlita skupaj in ima v primerjavi z betom krajši klobuk kot podobne vrste klinčkov, čokat, proti vrhu je oranžen do rožnate barve ali malinasto rdeč in prekrit z olivno rjavo do rjavo sluzjo ter ne pokriva luknjice na vrhu, v dnišču je včasih belkast, zrel se razpre v 2-3 lopute ali krake, ki so povezani v dnišču, včasih sta dva kraka zaraščena skupaj pri vrhu, na prerezu je opazna želatinasta notranjost, sluz neprijetno smrdi in privablja insekte.
TROSOVNICA: sluzasta zelena trosna plast (gleba) se nahaja na površini sluzastega klobuka, ki s smradom privabi muhe in druge žuželke, da nato raznašajo trose.
BET: bet predstavlja manjši del celotnega trosnjaka po višini in je 6-10 cm visok ter zlit s koničastim klobukom, vitek, sprva iz trdega in zbitega tkiva, pozneje je med rastjo sestavljen iz luknjičavih celic, postopoma se zoži do ozkega vrha z majhno odprtino na konici, je votel in zelo krhek, sprva bel in kasneje rožnat do oranžen ali tudi malinasto rdečkast, s staranjem barva postopoma izgublja intenzivnost in se proti dnišču spremeni v rožnato belo do belo, sprva je bet raven in kasneje rahlo ukrivljen, na podlago je priraščen z belkastimi rizomorfi, ki spominjajo na rastlinske korenine.
MESO: sprva belo in kasneje rahlo malinaste barve, na vrhu rdečkast, je spužvasto, ima neprijeten oziroma smrdeč in rahlo sladkoben vonj po mrhovini, neznačilnega okusa.
TROSI: 3.5-5 x 1.5-2 µm, podolgovato elipsoidni, gladki, hialini, z do 2 polarnima kapljicama v notranjosti, trosni prah je zelenkasto rjav.
RASTIŠČE: raste kot saprofit z razgradnjo odmirajoče organske snovi v vrtovih in na kmetijskih traviščih, ki so obogatena z gnojem, v parkih in rastlinjakih, tudi pod listavci in iglavci, pod grmovjem, ob odlagališčih smeti, posamič ali v majhnih skupinah, od poletja do jeseni, redek.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Corynites ravenelii Berk. (1853), Dictyophora ravenelii (Berk.) Burt (1896), Ithyphallus ravenelii (Berk.) E. Fisch. (1886)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1840
